Stres v pisarni ali pri delu od doma?

Tema »Stres na delovnem mestu« je očitno večna in vedno aktualna. Pomembno je, da se pogovarjamo o vzrokih in posledicah, ki iz tega izhajajo.

Kako opredeljujemo stres?

Po slovarju Duden bi morala opredelitev zveneti takole: povečana obremenitev, fizična ali psihična obremenitev. Stres je torej treba razumeti kot simptom prevelikih zahtev, zlasti v situacijah, na katere ne moremo vplivati. Prometni zastoj na poti v službo in posledično zamujanje lahko povzročita stres in nezadovoljstvo. To je sicer še obvladljivo, vendar se lahko skupaj z drugimi okoliščinami razvije v večji problem. Kdor je trajno, vsakodnevno in neprestano pod stresom, je še posebej izpostavljen tveganju za zdravstvene težave ali bolezni.

V čem se kaže stres na delovnem mestu?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je stres na delovnem mestu opredelila takole:»Skupek reakcij, ki jih lahko pokažejo delavci, ko se soočajo s poklicnimi zahtevami in obremenitvami, ki ne ustrezajo njihovim znanjem in sposobnostim ter postavljajo pod vprašaj njihovo zmožnost spopadanja s temi izzivi«.

S tem opisujejo stanje, ko nismo več sposobni reševati težav ali se ne moremo več spoprijeti z zahtevami. Takrat pogosto občutimo, da izgubljamo tla pod nogami. Dolgotrajni stres ogroža naše zdravje bolj, kot si mislimo, tako fizično kot duševno.

Stres na delovnem mestu prizadene vsakogar

Nihče ni imun na stres na delovnem mestu. Od vodje do delavca, ne glede na to, ali gre za samozaposlenega ali javnega uslužbenca. Okoliščine so različne, vplivi na zdravje pa enaki, namreč škodljivi. Stres doseže vrhunec v izgorelosti, stanju, v katerem so vse meje dosežene ali presežene. Ženske so pogosteje izpostavljene stresu na delovnem mestu, kar bi lahko bilo posledica dejstva, da pogosteje delajo v socialnih poklicih, kot so medicinske sestre ali negovalke. Medtem ko nekateri v stresu vidijo izziv, da opravijo še več dela, ga drugi dojemajo kot težko breme, ki jih ohromi in onesposobi.

Kje so vzroki?

Tako kot so sprožilci stresa individualni, je tudi seznam možnih vzrokov zelo obsežen:

• Prevelika delovna obremenitev ali premajhna zahtevnost dela
• Obremenjujoči delovni urniki, npr. pri delu v izmenah ali pri delu po akordnem sistemu
• Preveč različnih nalog ali premalo raznolikosti
• Nepriznanje dosežka
• Izključevanje, tako prostorsko kot osebno
• Pomanjkanje jasnih struktur
• Zahtevne naloge
• Slabi delovni pogoji (ergonomija, hrup, vplivi okolja)
• Slabo delovno vzdušje
• Nesoglasja, ki lahko vodijo celo do notranjega ali zunanjega nasilja
• Moralno ali spolno nadlegovanje
• Nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja zaupanja s strani nadrejenega ali sodelavcev
• Negotovo delovno mesto (začasna zaposlitev, nadaljnje delovanje podjetja)
• Tehnološke spremembe in zahteve, ki iz njih izhajajo (nenehno učenje novih tehnik)
• Pomanjkanje preglednosti in komunikacije znotraj podjetja

Kakšne so posledice tega?

Najpogostejši neželeni učinki so:

• Glavoboli
• Napetosti v telesu (vrat, hrbet, mišice)
• Zmanjšana kakovost spanja (pomanjkanje spanja ali trajna utrujenost)
• Težave z želodcem in črevesjem
• Povečanje ali motnje srčnega utripa ter krvnega tlaka
• Oslabljenje imunskega sistema
• Psihične težave (strah, razdražljivost in nihanje razpoloženja, depresija, izčrpanost, izguba samozavesti)

Seznam bi lahko dopolnjevali v neskončnost. Ob prvih znakih ne oklevajte, prisluhnite svojemu telesu in se odzovite!

Zato smo še toliko bolj hvaležni ljudem, ki si prizadevajo za preprečevanje takšnih okoliščin in njihovih posledic. Podjetnikom pojasnjujejo, kaj stres pomeni za zaposlene in kakšne posledice lahko ima tudi za podjetje. Ti ljudje kažejo poti, od katerih imajo koristi tako podjetja kot njihovi zaposleni. Med njihovimi rešitvami so med drugim tudi ponudbe masaž znotraj podjetja.

Kaj je učinkovito proti stresu?

Preprečevanje je verjetno najučinkovitejše orožje proti sovražniku, ki ga predstavlja stres. Podjetja so celo zakonsko zavezana k preprečevanju psihosocialnih tveganj (PSR), med katere spada tudi stres. Zavest o pomembnosti spodbujanja zdravja se med podjetniki nenehno krepi in je v veliki meri tudi notranje sprejeta. Vendar pa potrebne ukrepe v zvezi s tem urejajo sami.

Kaj lahko storim zase?

Kako pomirjujoče je spoznanje, da sicer ne moremo nujno vplivati na to, kako podjetje obravnava to temo, lahko pa sami sprejmemo ukrepe, da vsaj zase izboljšamo situacijo.

• Zdrav življenjski slog: uravnotežena prehrana, zadosten vnos tekočine, šport, zadosten in reden spanec, samodisciplina
• Iskanje ravnovesja: s hobiji, športom, izleti ali vsemi dejavnostmi, ki nam delajo dobro
• Ustvarjanje struktur: uporaba seznamov opravil, učinkovito načrtovanje časa, vključno s sproščujočimi odmori, samoorganizacija
• Počitek: Za popolno regeneracijo so potrebne vsaj 3 tedne neprekinjenega dopusta
• Komunikacija/obvestilo: Poskusite se pogovoriti s kolegom, ki mu zaupate, s predstavniki delavskega sveta, nadrejenim ali zunanjimi svetovalnimi službami
• Iskanje pomoči: terapevti, zdravniki, psihologi in drugi usposobljeni strokovnjaki so na voljo v vsakem območju

Bodite pozorni pri izbiri delovnega mesta

Podjetja vse večji pomen pripisujejo dobremu počutju zaposlenih in svoji družbeni odgovornosti. Kandidati namreč vse bolj cenijo ponudbe, ki so prijazne do zaposlenih, kot so masaže, ponudbe za fitnes ali popoldanske aktivnosti po delu. Zaradi tega se počutijo cenjeni in so bolj motivirani. Tako se lahko poistovetijo s podjetjem in se lažje odločijo za zaposlitev.

Bolj kot se zaposlenim godi dobro, bolje gre tudi podjetju. S ponudbo ukrepov za spodbujanje zdravja se namreč zmanjša število odsotnosti zaradi bolezni, produktivnost pa se poveča. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je ugotovila, da je stres vzrok za 50 do 60 % vseh bolniških dni. Je najpogostejši razlog za izdajo potrdil o nezmožnosti za delo v Nemčiji.

Ali je odprta pisarna vir stresa?

Mnogi strokovnjaki se v tej zadevi ne strinjajo. Za nekatere prevladujejo prednosti tega sistema, drugi pa vidijo neskončno število slabosti. Raven hrupa je višja, nevarnost motenj je velika, pomanjkanje zasebnosti je neprijetno, nadzor s strani nadrejenih pa je vsepovsod prisoten. To hitro vodi do napetosti med zaposlenimi in slabega delovnega vzdušja, kar pa spet povzroča stres. Po našem mnenju je delo v odprtem pisarniškem prostoru vir povečanega stresa.

Prehod od stresa do izčrpanosti

Dolgotrajni stres lahko hitro privede do izčrpanosti, pri čemer se stres šteje za vzrok, izčrpanost pa za patološko posledico tega. Meje med njima so nejasne in jih je včasih težko razmejiti. Če telo ne more več kompenzirati stresa, se odzove z različnimi simptomi, ki jih morate jemati resno. Stres ni edini vzrok za izčrpanost, vlogo igrajo tudi drugi dejavniki. Vendar pa stres večinoma predstavlja največji delež v tej bolezenski mešanici.

Bolečine v hrbtu se lahko zaradi stresa še poslabšajo

Naše telo se na stres odziva z napetostjo in otrdelostjo. Napetost se kaže na duševni ravni, otrdelost pa v mišicah. Oboje lahko povzroči bolečine. Zlasti so prizadeti vratni del hrbtenice oziroma vrat in ramena. Saj ne nosijo težkega bremena le v domišljiji. Tako se hitro znajdemo v začaranem krogu: bolečine v hrbtu so posledica stresa, kar nas nato še dodatno obremenjuje. Včasih pomaga le globok vdih in pogled naprej! Tudi nakup masažnega fotelja lahko ima pozitivne učinke.